Združenje AIHV- Association Internationale pour l'Histoire du Verre je ustanovil Dr. Joseph Phillippe, direktor Musée Curtius v Liègeu, leta 1956. Prvi kongres združenja, takrat poimenovan Mednarodni dnevi stekla (Journées Internationales du Verre), je bil organiziran leta 1958 v istem mestu. V organizacijo so vključeni arheologi, umetnostni zgodovinarji, umetniki, zbiralci, kustosi, znanstveniki in raziskovalci iz več kot tridesetih držav sveta.

Kongresi so organizirani vsaka tri leta, na njih so predstavljeni raziskovalni rezultati, ogledamo si zbirke in razstave o steklu. Organizirani so ogledi muzejev, galerij in privatnih zbirk. Ti kongresi tudi omogočajo druženje in spoznavanje novih kolegov in raziskovalcev v prijetnem okolju. Zadnji kongres AIHV je potekal septembra leta 2009 v Solunu v Grčiji. Pred tem so bili kongresi organizirani v Berlinu, Damasku, Londonu, Pragi, Nancyju, Madridu, Baslu, Dunaju, Amsterdamu, Benetkah in Milanu, New Yorku in Corningu ter v Antwerpnu.

Naslednji kongres Mednarodnega združenja za zgodovino stekla (AIHV) bo potekal v Sloveniji, septembra 2012. Organizirala ga bo Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Inštitut za dediščino Sredozemlja. Odvijal se bo v Piranu in Portorožu, mestih na slovenski obali, le pol ure stran od Italije ali od Hrvaške.

Foto: Piran

Združenje deluje po pogojih nizozemskega pravnega reda. Uradni jeziki so angleški, francoski in nemški jezik. Predavanja na konferenci ali članke za Annales, zbornik konference, lahko predstavite oziroma oddate v kateremkoli od teh treh jezikov. Za sprotno komuniciranje in obveščanje članov uporabljamo angleški in francoski jezik.

Članstvo v organizaciji AIHV je odprto za vse. Za študente je članstvo brezplačno, ostali plačujejo letno članarino. Trenutno je v združenju skoraj 300 članov iz 33 držav. AIHV vodita Odbor in izvršni komite, ki ju izvolijo člani na Generalni skupščini članov AIHV vsake tri leta na kongresu.

Nekatere države so oblikovale svoje nacionalne komiteje. Odbor AIHV spodbuja tako organiziranje in podpira njihovo ustanovitev še posebej v državah, ki nacionalnih komitejev še nimajo. Prav nacionalni komiteji organizirajo številne dodatne konference in dogodke v triletnem obdobju med glavnimi kongresi.

AIHV ODBOR   

Odbor združenja in voljeni člani izvršnega komiteja

Piran, palača Trevisini, Portorož, Kongresni center Bernardin
 

Mogočna neoklasicistična palača Barbojo Trevisini, ki stoji na piranskem nabrežju, ob zunanjem piranskem pristanišču, je bila zgrajena leta 1826.

Trevisinijeva palača, s polnim imenom Barbojo Fonda Trevisinijeva, s svojo arhitekturno podobo in mogočnostjo na izstopajoči lokaciji priča o bogatem življenju prebivalcev Pirana, ki so odigrali pomembno vlogo v zgodovini mesta.

Glavnino sredstev za gradnjo palače je prispeval visoki mestni solni uradnik Giuseppe Barbojo, lastnik številnih solnih polj, predsednik Solnega sveta Dvajsetih in nekaj časa tudi piranski župan. Palača, ki je bila zasnovana in zgrajena v letih 1824 in 1826, je ime dobila po njenih zadnjih večinskih lastnikih, članih družine Trevisini. Notranjost stavbe je bila prvotno okrašena v modnem slogu neoklasicističnih poslikav. Zunanjost stavbe je ostala od začetkov nespremenjena, notranjost pa je bila bila v drugi polovici 19. stoletja preoblikovana v večstanovanjsko hišo različnih lastnikov, ki so vsako etažo posebej predelali in poslikali. S konstrukcijsko prenovo stavbe leta 2002 je palača ponovno pridobila izvirno dekoracijo glavnih prostorov.

Foto: Palača Trevisini, Piran

PORTOROŽ

Portorož je urbano naselje na severni obali Piranskega zaliva v občini Piran. Razvil se je v zavetrni legi pod strmim flišnim grebenom. Zametke Portoroža lahko zasledimo že v rimskemobdobju, o čimer pričajo ostanki manjšega pristanišča in ribogojnice v morju pri sedanjem skladišču soli, na Fizinah. Arheološkenajdbe na malo širšem področju Portoroža govorijo o živahni trgovini, o številnih posestvih (villae rusticae, villae maritimae), ki so ležale ob obali, na zavetnih področjih in blizu pitne vode.

Portorož se prvič omenja že leta 1251, kot »Portus sanctae Mariae de Rosae«. Najstarejša gospodarska dejavnost v preteklosti je bilo solinarstvo. V 13. stoletju ga omenjajo kot dobro organizirano gospodarsko dejavnost. Soline so bile sprva občinska last, kasneje pa jih je občina dala v zakup piranskim meščanom. Kot zdraviliški kraj je bil Portorož lokalno znan že v 13. stoletju. Tedaj so benediktinci iz samostana sv. Lovrenca (San Lorenzo) že zdravili nekatere bolezni s pomočjo morske vode in blata iz bližnjih solin (fango obloge). Kot je zapisal škof Tomasini v 17. stoletju, so ti »z blatom mazali bolne dele telesa, se sončili in se kopali v solinski vodi«.

Prvi poskusi razvoja turizma v Portorožu segajo v leto 1865, ko je švicarski trgovec Josef Stölker, lastnik vile San Lorenzo, le-to ponujal v najem ali prodajo. Pri vili sredi čudovitega parka na vzpetini tik ob morju je poudarjal primernost za razvoj kopališke ponudbe. Leta 1890 je skupina lokalnih veljakov pripravila projekt za postavitev kopališča, s katerim bi začeli gospodarsko izkoriščati naravne dobrine kraja. Leto dni pozneje so ustanovili delniško družbo Società stabilimento balneare di Pirano, ki je dala zagon turističnemu razvoju Portoroža. Cesarsko-kraljeva družba Belega Križa (Weissen Kreutz) je leta 1897 tu odprla vojaško okrevališče za avstro-ogrske oficirje. Leta 1897 je bil Portorož s celotnim območjem med Bernardinom in Lucijo tudi uradno razglašen za klimatsko zdravilišče. V Portorož so prihajali vse pomembnejši gostje. Poleti 1899 ga je obiskal tudi avstrijski prestolonaslednik Franc Ferdinand.

Leta 1910 je bil odprt veličastni »Palace Cur Hotel«, (sedanji Kempinski Palace Portorož), ki je gostom ponujal blatne kopeli in bazen s slanico. Bil je eden izmed največjih na Jadranu, ter je še danes nekakšen zaščitni znak Portoroža. S postavitvijo novega hotela se je Portorož dokončno uveljavil kot eden najpomembnejših turističnih krajev na Jadranu.

Portorož je danes izrazito turistični kraj s hoteli, marino, v bližini pa so Sečoveljske soline in manjše mednarodno letališče (IATA: POW, ICAO: LJPZ). V Portorožu delujejo Srednja pomorska šola Portorož, Fakulteta za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani ter Fakulteta za turistične študije Univerze na Primorskem. Tu ima svoj sedež ladjarskopodjetje Splošna plovba Piran.

NOVI PROGRAM

NOVO : POSTERJI

Nedelja, 16. september 2012
Prihod in prijava udeležencev
 

Ponedeljek, 17. september 2012
Prijava udeležencev
10.00 Otvoritev
Dopoldne – Predavanja
Popoldne – Predavanja
 

Torek, 18. september 2012
Dopoldne – Predavanja
Popoldne – obisk Ljubljana (Narodni muzej Slovenije, Mestni muzej Ljubljana, Slovenski etnografski muzej)
 

Sreda, 19. september 2012
Dopoldne – Predavanja
Popoldne – Predavanja in predstavitev plakatov
 

Četrtek, 20. september 2012
Dopoldne – Predavanja in predstavitev plakatov
Popoldne – obisk Akvileje (Italija)
 

Petek, 21. september 2012
Dopoldne – Predavanja
Popoldne – Predavanja
Zaključno zasedanje kongresa

PRVO OBVESTILO IN VABILO K PRIJAVI PRISPEVKOV

19. kongres mednarodnega združenja za zgodovino stekla – AIHV (Association Internationale pour l'Histoire du Verre) bo potekal v Piranu, historičnem mestu ob obali severnega Jadrana, od ponedeljka, 17. septembra do petka 21. septembra 2012. Organizator kongresa je Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Inštitut za dediščino Sredozemlja, v sodelovanju s slovenskimi muzeji in ICOM Slovenija. Ogledi zbirk in po-kongresna ekskurzija bodo organizirani v sodelovanju z AIHV Italija in muzeji sosednje Hrvaške. 

Poseben poudarek bo na predstavitvah gradiva z območja JV Evrope in Balkana, od prazgodovine do sodobnosti. Zato bomo še posebej veseli prispevkov in predstavitev, ko bodo posvečeni omenjenim področjem.  

Organizacijski odbor 19. kongresa AIHV bo v programu uskladil predavanja in predstavitve plakatov ter oglede posameznih zbirk stekla in muzejev v Sloveniji, Italiji (Akvileja) in na Hrvaškem (Zagreb, Zadar, Split). Med ogledom posameznih muzejskih zbirk bo omogočen tudi ogled nekaterih depojev, bogatih s steklenim gradivom. Po kongresu bo organizirana dvodnevna strokovna ekskurzija.

Prispevki

Prijavljene predavatelje prosimo, da pošljejo 250 do 300 besed dolg povzetek svojega prispevka do 15. novembra 2012. Prosimo, da uporabite obrazec, ki je priloženokrožnici in bo na voljo tudi na spletni strani kongresa ter ga pošljite na naslov aihv19@zrs.upr.si. Znanstveni odbor kongresa bo sprejemal prispevke na osnovi poslanih povzetkov, zato naj le-ti jedrnato in jasno odražajo vsebino prijavljenega prispevka. 

Kolegi ali študenti, ki ne želijo prijaviti predavanja, so vabljeni, da nove najdbe in zanimiva odkritja steklenega gradiva predstavijo v obliki plakatov.  

Dolžina predavanj je omejena na 20 minut. Uradni jeziki kongresa so angleški, francoski, nemški in slovenski jezik. Simultanega prevajanja ne bo. Teme kongresa so zgodovina, arheologija, tehnologija, arheometrija in konservacija stekla z vsega sveta. 

Organizacijski odbor

Izr. prof. dr. Irena Lazar, predsednica
Dr. Mateja Kos, Borut Križ, dr. Tina Varl, Jože Rataj, mag. Jana Šubic Prislan

Mednarodni organizacijski odbor

Mag. Zrinka Buljević, direktorica Arheološkega muzeja Split
Dr. Ivo Fadić, direktor Muzeja antičnega stekla Zadar
Dr. Smiljan Gluščević, direktor Arheološkega muzeja Zadar
Dr. Zoran Gregl, muzejski svetnik, Arheološki muzej Zagreb,
Paola Ventura, direktorica Nacionalnega arheološkega muzeja v Akvileji
Luciana Mandruzatto, specialistka za antično steklo, samostojna raziskovalka, Trst

Kotizacija

(vključuje tiskan program in povzetke, obisk Akvileje in Ljubljane, promocijski material, organizacijo kongresa, odmore za kavo)

AIHV člani
220 € do 30. junija 2012
260 € po 30. juniju 2012

Študenti  
110 € do 30. junija 2012
130 € po 30. juniju 2012

Udeleženci, ki niso člani AIHV
280€ do 30. junija 2012
320 € po 30. juniju 2012

Spremljevalci
110 € do 30. junija 2012
130 € po 30. juniju 2012

Plačilo kotizacije

Univerza na Primorskem Znanstveno-raziskovalne središče Koper
Garibaldijeva 1, Koper

Podračun št. 01100 603 034 7152
Odprt pri Banki Slovenia d.d.. Slovenska 35, 1505 Ljubljana

Za plačilo iz tujine:
SWIFT: BSLJSI2X
IBAN: SI56011006030347152
Odprt pri Banki Slovenia d.d., Slovenska 35, 1505 Ljubljana

Prijavnica

Plačilo kotizacije

Piran in Portorož sta turistična centra na slovenski obali s številnimi in raznolikimi nočitvenimi zmogljivostmi. Predlagamo, da se odločite za hotele ali nastanitve v Piranu (Hotel Piran, Hotel Tartini) oz. hotelskem kompleksu Bernardin (Hotel Histrion, Grand hotel Bernardin), ker so v neposredni bližini palače Trevisini in kongresnega centra Bernardin (peš ali z brezplačnim mestnim mini-busom), kjer se bo kongres odvijal.

Vsak udeleženec si sam rezervira prenočišče, hoteli vam bodo kot udeležencu konference AIHV 19/2012 priznali popust. Predlagamo, da nočitve rezervirate čimprej, najkasneje do maja 2012!

HOTELI

www.hotel-tartini-piran.com

www.h-bernardin.si

APARTMAJI - PRIVATNE SOBE - HOSTEL

www.piranjein.com / www.piranisin.com
www.salinera.si
www.maona.si
www.miracolodimare.si
www.hostel-val.com

PROMETNE POVEZAVE

Piranu najbližja letališča so v Ljubljani (www.letalisceljubljana.si), Trstu (aeroporto.fvg.it) in Benetkah, v Portorožu je manjše športno letališče (www.portoroz-airport.si).

Večji hoteli za svoje goste organizirajo prevoz z letališča do hotela.

TRANSFER INFO

Vlak

V Piranu ni železniške postaje, najbližja železniška povezava je do Trsta (www.trenitalia.com) ali Kopra (www.slo-zeleznice.si) in nato z avtobusom ali taxibusom (www.taxi-piraneze.si) do Pirana.

Avto

Via Ljubljana

Avtocesta A1, smer Ljubljana-Koper, na koncu avtoceste v Kopru sledite oznaki za smer Portorož, nato Piran in Piran-Center.

Via Trst

Na avtocesti Benetke-Trst na obvoznici sledite oznaki za smer Slovenija, mejni prehod Rabuese/Škofije, nato v smeri Koper-Capodostria, na koprski obvoznici sledite oznaki za smer Portorož, nato Piran in Piran Center.

Novice News Nouvelles Novita'

Navodila za članke Instructions for contributions Recommendations pour les contributions

Informacija
Glavni vir vseh informacij o kongresu je naša spletna stran www.zrs.upr.si. Za vsa vprašanja in informacije se obrnite na uradni elektronski naslov kongresa:  aihv19@zrs.upr.si  ali, če je potrebno, na poštni naslov:

Izr. prof. dr. Irena Lazar, Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Inštitut za dediščino Sredozemlja, Bolniška 20, PB 14, SI-6330 PIRAN.

Kontakti (e-pošta):

irena.lazar@zrs.upr.si
 
 

Povezave:
www.aihv.com
www.piranjein.com
www.tripadvisor.com

PIRAN

Piran je staro srednjeveško pristaniško mesto in leži na koncu Piranskega polotoka, med Strunjanskim in Piranskim zalivom. Polotok se konča z rtom Madona. Mesto je ohranilo srednjeveško zasnovo z ozkimi ulicami in tesno strnjenimi hišami, ki se od obalne ravnice stopničasto dvigajo proti vrhu slemena ter dajejo celotnemu okolju značilen mediteranski značaj. Številne obiskovalce privlači z bogato kulturno dediščino in slikovito lego. Danes je mesto upravno središče in skupaj s sosednjim Portorožem tudi pomembno obmorsko turistično letovišče, s številnimi kulturnimi ustanovami, počitniškimi domovi, hoteli in restavracijami ter različnimi kulturnimi prireditvami.

Prve zanesljivejše podatke o naselju je zapisal Anonymus iz Ravenne, ki v 7. stoletju v svojem delu Cosmographia med rimskimi naselji ob istrski obali omenja tudi Piranon (Piran). Čeprav je pomen tega imena ostal neznan, ni nobenega dvoma, da so že v predrimskem obdobju širše zaledje današnjega mesta naseljevala plemena Histrov, ki so se ukvarjali s poljedelstvom, ribolovom in tudi gusarstvom ter ogrožala rimsko pomorsko trgovino na severnem Jadranu. Z rimsko osvojitvijo Istrskega polotoka v letih 178/177 pr.n.št. sta se začeli postopna kolonizacija in romanizacija polotoka.

Foto: Tartinijev trg, Piran; Križni hodnik, Piran
 

V 7. stoletju je Piran pod Bizancem postal močno utrjen castrum, s tem pa se je začel njegov urbani razvoj. Po delitvi frankovskega cesarstva je bila grofija Istra leta 843 priključena Italskemu kraljestvu, leta 952 nemškemu cesarstvu oziroma vojvodini Bavarski, leta 976 Koroški vojvodini in nazadnje oglejskemu patriarhatu. Gospodarskemu razcvetu, ki sta ga istrskim mestom prinesli pomorska trgovina in trgovina z zaledjem, gre zasluga, da so si nekatera mesta že ob koncu 12. stoletja priborila avtonomijo in postala svobodne komune z voljeno oblastno strukturo: Piran leta 1192. Ob lastni izbiri mestnih načelnikov - podestatov so mesta med seboj celo sklepala trgovske pogodbe. Že v drugi polovici 13. stoletja pa je začela Beneška republika osvajati istrska mesta in je leta 1279 zasedla Koper, nato Izolo, leta 1283 pa še Piran.

V 17. in 18. stoletju je piranska meščanska družba živela v ozračju kulture humanizma in renesanse Leta 1692 se je v Piranu rodil Giuseppe Tartini, violinist, skladatelj in glasbeni pedagog, ki je napisal nad 300 glasbenih del, med katerimi mnoga sodijo med najboljše glasbene stvaritve 18. stoletja. Cesarska Avstrija je v 19. stoletju Piranu prinesla novo blaginjo. K temu so pripomogle predvsem soline, saj je Avstrija z oživljanjem solne proizvodnje znatno razširila Sečoveljske soline, ki so dajale okoli 40.000 ton soli letno. Med svetovnima vojnama je bilo to področje v Italiji, po letu 1945 je Piran pripadel Jugoslaviji, po njenem razpadu pa je od leta 1991 del Republike Slovenije.

Oglmuzejev in zbirk

Ljubljana, Slovenija

Narodni muzej Slovenije  www.nms.si
Mestni muzej Ljubljana  www.mgml.si/mestni-muzej-ljubljana/
Slovenski etnografski muzej, Ljubljana  www.etno-muzej.si

Akvileja, Italija          

Nacionalni arheološki muzej  www.museoarcheo-aquileia.it/

 
Foto: Narodni muzej Slovenije, Ljubljana

Po-kongresna ekskurzija, 23.-24. september 2012

Sobota, 23. september 2012
Piran – Novo mesto (Dolenjski muzej) – Zagreb (Arheološki muzej, Muzej za umetnost in obrt, Muzej Mimara)
Nočitev v Biogradu

Nedelja, 24. september 2012
Split (Arheološki muzej) – Zadar (Muzej antičnega stekla) – Poreč (Bazilika) – Piran

Cena ekskurzije
(vključuje kosilo 2x, večerja 1x, nočitev 1x, avtobusni prevoz)

198 €

Prijavnica
 

Foto: Arheološki muzej, Zagreb; Muzej za umetnost in obrt, Zagreb (zgoraj)
Arheološki muzej, Split; Muzej antičnega stekla, Zadar (spodaj)

Dolenjski muzej Novo mesto, Slovenija   www.dolmuzej.com
Arheološki muzej Zagreb, Hrvaška   www.amz.hr
Muzej Mimara, Zagreb  www.hvm.mdc.hr/...mimara---muzej-mimara.../info/
Muzej za umetnost in obrt, Zagreb   www.muo.hr
Arheološki muzej Split  www.mdc.hr/split-arheoloski
Muzeja antičnega stekla, Zadar   www.mas-zadar.hr
Arheološki muzej Zadar   www.amzd.hr
Starokrščanska bazilika, Poreč   www.parentium.com