Za območje Kraškega roba, to je apneniške pregrade, ki ločuje primorski flišni svet od notranjega krasa in se razteza od italijanskega krasa prek slovenskega ozemlja skorajda do morja v Reškem zalivu, je značilna izjemna biotska pestrost. Ta je odraz različnih naravnogeografskih in geoloških dejavnikov, podpira pa jo človekova dejavnost v krajini. Območje Kraškega roba je bilo v preteklosti na robu glavnega ekonomskega razvoja, zato so se tu še ohranile določene naravne in kulturne posebnosti, ki danes v svetu postajajo strateška vrednota. Območje Kraškega roba na eni strani ogrožajo kratkotrajni ekonomski interesi (intenzifikacija rabe prostora z dejavnostmi, ki bi preoblikovale oziroma spremenile krajino in njene naravne vrednote), na drugi strani pa opuščanje tradicionalne rabe okolja: paše, košnje, obrti in majhnih kmetij.