Inštitut za sredozemske humanistične in družboslovne študije UP ZRS je izrazito interdisciplinaren in povezuje raziskovalke in raziskovalce različnih humanističnih in družboslovnih smeri (sociologija, komunikologija, filozofija, antropologija, kulturologija, etnologija, religiologija in prostorsko planiranje). Raziskovalna področja inštituta so raznotera in se osrediščajo okoli fenomenov kulturnih in medkulturnih študij, etničnosti, multi-, inter- in transkultularizma, migracij, fenomenov vsakdanjega življenja, družinskega življenja, študije spolov, marginalnih in manjšinskih skupin, etike in trajnostnega razvoja ter drugih. Metodološko in raziskovalno inštitut tesno sodeluje s Centrom za raziskovanje javnega mnenja na UP ZRS.
Na področju socioloških študij prevladujejo raziskave narave in dinamike medetničnih odnosov na multikulturnih območjih slovensko-italijanskega kulturnega stika, s posebnim poudarkom na medosebni ravni družbenega življenja in etnični heterogamiji ter manjšinskih vprašanj. Poseben raziskovalni poudarek se nanaša tudi na preučevanje občih kulturnih in multi-, inter- ter transkulturnih fenomenov, globalizacijskih procesov in spremljajočih učinkov, kot so ilegalne in legalne migracije, procesi asimilacije in kulturnega pluralizma, vzpostavitve transnacionalnih in mobilnih identitet, mešanih porok ipd. Raziskuje se tudi nadvse aktualna vprašanja povezana z religijo islama in vlogo ter pomenom islama v slovenskem ter širšem evropskem prostoru. Poleg omenjenih raziskovalnih izhodišč so raziskovalne vsebine družboslovnih študij razširjene tudi na preučevanje tem, ki se umeščajo na področje mikro sociologije tj. na vprašanje družinskih spremembe in nasilja v družini, vlogo in položaj žensk v družbi in vprašanja poklicne diskriminacije, dinamike življenja v etnično mešanih družinah ter drugo. Omenjene raziskovalne vsebine pokrivajo področja vsakdanjega življenja, sociologije družine in pa študije spolov ter predstavljajo teme, katerim se v okviru Instituta doslej ni posvečalo večjega raziskovalnega zanimanja.
V tesni povezavi z omenjenim je tudi raziskovalno delo, ki se posveča nekaterim aktualnejšim področjem primerjalne in medkulturne filozofije. V tem pogledu je osrednji raziskovalni cilj opredelitev zgodovinskega in filozofskega ozadja konstitucije sodobne ideje Evrope in obravnava metodoloških vprašanj iz področja zgodovine idej. Raziskovanje poteka prek analize temeljnih filozofskih, pravnih in političnih tekstov, ki so relevantni bodisi za oblikovanje ideje Evrope v zgodovinskem smislu bodisi za oblikovanje sodobnih predstav o Evropi. Pri analizi se upoštevajo konstitutivna metodološka izhodišča filozofije zgodovine, vključno s pojmom »zgodovine učinkov«. Osrednji cilj je pridobitev celostnega pogleda na razvoj ideje Evrope v filozofski misli od njenih izvorov do današnjega dne oz. do njene politične realizacije. Posebna naloga je obravnava problematike jezika, pojmovne zgodovine in interkulturnosti. Pomemben vidik tvori tudi razmerje med zgodovinsko in aktualno prisotnostjo filozofije. Uporabljene metode primerjalne filozofije posebej obravnavajo polje t. i. etnofilozofije, ki lahko ponuja zanimive primerjalne vzporednice s staro grško filozofijo ter izrazi ljudske modrosti v Evropi in v Sloveniji. Poseben poudarek je podan tudi na slovenski prostor in navezavo na aktualne slovenske filozofe medkulturnosti oziroma njene kritike. Medkulturni pomik v mišljenju je bil tu najprej pripoznan kot eden izmed ključnih pomikov v filozofiji ter navezan na aktualna vprašanja odnosov med posamezniki in različnimi družbenimi skupinami na ključnih točkah večetničnega in večkulturnega stika na področju Slovenije.
Raziskovalno delo Inštituta, ki se usmerja na vprašanja celostnega in trajnostnega razvoja regije se izvaja v okviru dela arhitektov in prostorskih planerjev. Vsebine raziskovalnega dela se v tem okviru koncentrirajo predvsem okoli vprašanj revitalizacij starih mestnih središč, prostorskih identitet v povezavi s spremembami prostora, umestitvami novih vsebin v zapuščena in degradirana mesna središča in trajnostnim razvojem obalnega območja.