Projekt »Poskusni observatorij politik socialnih stanovanj v razmerju s politikami socialne blaginje«, na kratko Social Housing Watch (S.HO.W.), sodi med programe čezmejnega sodelovanja Slovenija – Italija 2007-2013. V projekt je aktivno vključenih 9 partnerjev, med katerimi je vodilni partner ATER Trst, med partnerji iz Sloveniji pa so poleg Znanstveno-raziskovalnega središča UP vključeni še Mestna občina Koper, CSD – Dnevni center za otroke in mladostnike ter Javni stanovanjski sklad Mestne občine Koper. Vloga Znanstveno-raziskovalnega središča se osredotoča na raziskovanje zadovoljstva prebivalcev posameznih območij mesta Koper s prostorsko ureditvijo in možnostmi za preživljanje prostega časa, pri čemer so izhodišča raziskave potrebe štirih ciljnih skupin (mladih, mladih družin, starejših in invalidov). S pomočjo izvedbe mapiranja, raziskovanja mnenja prebivalcev mesta Koper in stališč strokovnjakov prostorskega planiranja bo eden rezultatov projekta oblikovanje scenarijev razvoja javnega prostora.   

Med vidnejšimi rezultati projekta velja omeniti tudi delovanje Dnevnega centra za otroke in mladostnike, s katerim ZRS sodeluje pri oceni zadovoljstva uporabnikov, naboru prostovoljcev ipd.

Namen mednarodnega projekta Organised Labour and Migrant Workers je preučiti situacijo delavcev migrantov in vlogo sindikalnih organizacij pri zastopanju in uveljavljanju pravic delavcev migrantov v šestih državah (treh državah članicah EU in treh t.im. tretjih državah). Specifičen cilj projekta je identificirati sindikalne organizacije, ki zastopajo delavce migrante ter s pomočjo nabora dobrih praks izmenjati informacije in izkušnje, ki bi vodile k bolj učinkovitemu zastopstvu in zaščiti pravic delavcev migrantov.

Projekt izhaja iz izhodiščne predpostavke, da je osnovni problem tiskanih medijev v sodobnosti učinkovita uravnoteženost med ustvarjanjem ekonomskega uspeha na eni strani in vlogo ˝psa čuvaja˝ demokracije na drugi strani, hkrati pa morajo mediji vzpostavljati tudi pogoje za javno razpravo. Ta dilema enakovredno zadeva tudi občinstvo, ki se sooča z radikalno transformacijo svoje vloge pasivnega občinstva, s tem pa tudi življenjskega sloga. V preteklosti je bila vloga občinstva zgolj potrošnja zabavnih vsebin in informacij o javno pomembnih političnih zadevah, sedaj pa se vse bolj vključuje tudi v njihovo proizvodnjo, kar omogočajo aplikacije, ki jih nudijo digitalni mediji.

Več

Glavni cilj pričujočega projekta je izvesti raziskavo možnih vplivov klasične kitajske misli na filozofijo Alaina Badiouja prek analize njegove uporabe in premisleka glede temeljnih elementov Mao Zedongovega razumevanja materialistične dialektike. Novost, ki jo prinaša pričujoči projekt se nahaja v rabi našega znanja kitajskega jezika, kulture in zgodovine v metodološkem pristopu, pri branju besedil v izvornem, kitajskem jeziku. Posledično to prinaša priložnost izčrpnega študija zahtevane literature in primerjalnih vidikov dveh izjemno različnih filozofskih tradicij. Izhodišče pričujočega projekta je politična in filozofska problematika, ki je nastala v času dogodkov maja 68’ v Franciji, ko je je nastal velik teoretski razkol med vodilnimi francoskimi marksističnimi filozofi, zbranimi okrog slovitega francoskega marksističnega teoretika Louisa Althusserja.

Več

Predlagana raziskava bo na domačem in mednarodnem nivoju prva celovita analiza vplivov storitev svetovnega spleta na druženje posameznikov tako v fizičnem, kot tudi v kibernetskem prostoru. Ključna ideja projekta izhaja iz predpostavke, da je v primerjavi s prejšnjimi družbenimi oblikami specifičnost današnjih odnosov in procesov v prepletenosti in soodvisnosti fizičnega in kibernetskega prostora. V slednjem se kaže tudi inovativnost raziskave, saj bo odnose in procese, ki potekajo v kibernetskem prostoru obravnavala enakovredno tistim, ki potekajo v fizičnem prostoru. Medtem, ko je dosedanja raziskovalna praksa v večini primerov vzpostavljala relativno ostro ločnico med družbenimi dinamikami, ki potekajo v fizičnem in kibernetskem prostoru in sicer je prve interpretirala kot realne, druge pa kot namišljene oziroma neresnične. Ena izmed takšnih dinamik je druženje, ki ga opredeljuje fizična bližina posameznikov, kar pa v pogojih današnje družbe, ki temelji na medsebojnem prepletanju fizičnega in kibernetskega prostora oziroma teritorialno neodvisnem delovanju akterjev, ni več nujnost. V tem smislu bo ključni cilj projekta preučitev razmerja med družabnimi aktivnostmi posameznikov v fizičnem in kibernetskem prostoru in posledično tudi ugotoviti temeljne značilnosti družabnosti posameznikov v današnji družbi.

Več

Projekt bo raziskoval področje filozofske etike živali s posebnim poudarkom na vlogi etičnega premisleka o etiki živali na vzgojo za trajnostni razvoj. Projekt bo povezal sodobno živalsko etiko (animal ethics) in sodobne teorije trajnostnega razvoja, slednje posebej z ozirom na vzgojo za trajnostni razvoj in implementacijo le-te v izobraževalne ustanove. Prek analize različnih pristopov in ključnih metodoloških modelov filozofske etike (klasične normativne etike, moralni racionalizem, utilitarizem, pristop iz zmožnosti oz. t.i. capabilities approach, poststrukturalizem ter pragmatizem), bo razvil okoljsko-pragmatistični model vključitve živalske etike v okvir prostora politične etike, bioetike ter etike trajnostnega razvoja. Preučil bo obstoječe teorije etike odnosa do živali ter na njihovi podlagi ponudil novo izvirno okoljsko-pragmatistično tezo o povezavi človeškega in živalskega sveta življenja, ki bo temeljila na definiciji občutenja življenja kot temeljnega fenomena povezanosti bitij v naravnem in kulturnem okolju.

Dojemanje narave in odnosa človek-narava je tudi v slovenskem družbeno-religijskem prostoru globoko zaznamovano s kolektivnim spominom dominacije človeka nad naravo. Stereotip človekove superiornosti v odnosu do narave ostaja globoko usidran v kolektivni zavesti. V tem segmentu je pozitiven doprinos teološkega eko-feminizma izjemnega pomena. Le-ta s pomočjo kritičnega zgodovinskega pregleda posameznih verskih izročil razkriva in razbija predsodek modela superiornosti človeka nad naravo. Teološki eko-feminizem je namreč globalni medverski pojav, ki poudarja etiko temeljne vzajemnosti in soodvisnosti vseh odnosov v mreži življenja. Eko-feminizem s filozofskega vidika združi dve obliki zapostavljenosti: nasilje nad ženskami in nasilje nad naravo in planetom. Skupni imenovalec obeh oblik nasilja je patriarhalni sistem, ki je v obeh primerih izvor nasilja. Eko-feminizem gradi iz misli, da so vsa živa bitja medseboj povezana in tako medsebojno vplivajo eden na drugega. Projekt bo v širšem kontekstu razvijal vprašanje teološkega eko-feminizma v mediteranskem kontekstu. V ožjem kontekstu pa se bo projekt opredelil na izoblikovanje modela slovenskega teološkega eko-feminizma. V naši raziskavi bomo nadaljevali z raziskavami simbolične povezave med inferiornostjo žensk in inferiornostjo narave v mediteranskih deželah oziroma v Sloveniji.