V Sloveniji pridelujemo fige za tržno proizvodnjo v predelih s toplejšo klimo (Slovenska Istra, Goriško, Brda), posamezna drevesa pa uspevajo tudi v ugodnih legah na Krasu in Beli Krajini. Po podatkih Statističnega letopisa RS (1997) se je pridelava fig v Sloveniji med leti 1986 in 1996 močno zmanjšala (z 119 t na 57 t). Glavni vzrok je pomanjkanje smernic za načrtno gojenje fig, ki bi omogočale pridelovanje kakovostnega in dovolj velikega pridelka. Kmetijski svetovalci ugotavljajo, da se na družinskih kmetijah zaradi iskanja novih tržnih priložnosti, ustvarjanja dodatnih virov prihodkov ter diverzifikacije kmetijstva, zanimanje za gojenje fig veča. Da bi pridelovalcem zagotovili uspešno proizvodnjo, je potrebno preučiti obstoječe genske vire fig v regiji ter med njimi odbrati najprimernejše za slovenske ekološke razmere. Po ocenah kmetijskih svetovalcev v Sloveniji uspeva veliko sort in klonov fig, ki so se skozi stoletja ohranile zaradi vegetativnega načina razmnoževanja. Posledica pestrega in nedefiniranega sortimenta so pridelki z neznačilnimi karakteristikami, ki jih tržišče težko prepozna. Morfološko vrednotenje posameznih genotipov je pokazalo, da se pri večini poimenovanje sort ne ujema z opisi v literaturi, zato bi bilo za intenziviranje gojenja fig potrebno vzpostaviti zanesljiv identifikacijski sistem in določiti referenčne sorte (sortiment) za naše pridelovalno območje. Do razvoja DNA markerskih sistemov so bili za identifikacijo sort uporabljeni tradicionalni morfološki markerji, ki pa z vidika razprostranosti gojenja in posledic vplivov okolja niso primerljivi. Ker so med razpoložljivimi markerji DNA najbolj obetavni mikrosateliti, želimo razviti metodo izolacije novih mikrosatelitov fige z obogatitvenim postopkom, opraviti karakterizacijo mikrosatelitskih lokusov in preučiti njihovo informacijsko vrednost. Na osnovi genotipizacije sort bo vzpostavljen zanesljiv identifikacijski sistem in predstavljene bodo referenčne sorte.